Izgorelost je težava, ki jo pogosto povezujemo s službo, vendar se lahko kronične težave in stres razvijejo v izgorelost na kateremkoli področju človekovega življenja. Mednarodna klasifikacija bolezni opisuje izgorelost kot stanje življenjske izčrpanosti, ki ga zaznamujejo izčrpanost posameznika, depersonalizacija ter zmanjšana osebna učinkovitost. Ključno je razlikovati med delovno izčrpanostjo, ki je normalna posledica prekomernega dela, in izgorelostjo, pri kateri počitek ne zadošča.
Izgorelost je postopen proces, ki se razvija skozi leta. Začne se z visokimi delovnimi zahtevami, stresom in pričakovanji na delovnem mestu, ki presegajo posameznikove vire. To vodi v kronično utrujenost, psihično in fizično izčrpanost, motnje spanja ter druge zdravstvene težave, kot so glavobol in bolečine. Postopoma se razvijajo apatija, depresija, dolgočasje in negativen odnos do dela. Posameznik postane ciničen in ravnodušen (depersonalizacija). V zadnji fazi izgorevanja se pojavita obup in nemoč, pri čemer se pojavijo občutki odpora do sebe, drugih in vsega okoli sebe, skupaj z občutki krivde in nezadostnosti.
Nedavna študija je pokazala, da lahko delo od doma vodi v večjo izgorelost. Medtem ko se podjetja trudijo najti pravo ravnovesje med osebnim delom in delom na daljavo, se je razprava o vrnitvi k osebnemu delu v veliki meri osredotočila na produktivnost. Če so zaposleni enako produktivni v oddaljenih okoljih, zakaj bi jih prosili, naj se vrnejo v pisarno? Kljub temu je pomembno upoštevati tudi morebitne negativne učinke dela na daljavo na zdravje nekaterih ljudi. Tisti, ki imajo razkošje dela od doma, bodo morda na koncu spoznali, da je delo na daljavo škodljivo za njihovo psihično in fizično dobro počutje. Pomemben vidik dela na daljavo je tudi duševno zdravje. Kljub napredku tehnologije se naši možgani še vedno najbolje razvijajo skozi osebne odnose. V osebnih interakcijah se naučimo brati govorico telesa, razumeti neizrečene nianse v komunikaciji in bolj učinkovito sodelovati z drugimi.
Znaki in simptomi izgorelosti se kažejo na čustveni, telesni, vedenjski in motivacijski ravni ter na področju mišljenja. Ali bi znali pri sebi ali sodelavcu prepoznati, v kateri stopnji izgorelosti ste? Spodaj je navedenih 12 stopenj izgorelosti.
Preverite, v kateri se nahajate:
- Potreba po dokazovanju: obsedeno dokazovanje vrednosti, nagnjenost biti najboljši, produktivno delovanje.
- Trdo delo: ni se mogoče izklopiti. Tveganje v tej fazi je da če se ne prepreči prekomerno delo in ni rednih počitkov to napreduje v naslednjo stopnjo še preden se zavemo.
- Zanemarjanje potreb: začnemo opažati telesne simptome, kot je glavobol, tesnoba, sprememba apetita, visok krvi tlak, itd. in tudi psihološke simptome, vključno s težavami pri osredotočanju pri koncentraciji.
- Obračanje stran od konfliktov: težave ignoriramo, lahko se počutimo ogroženi, panični, nervozni. Z lahkoto se razdražimo, razburimo, vzamemo stvari osebno. Spretnost za reševanje težav se zmanjša, počutimo se nemočne in brez nadzora.
- Revizija vrednost: vrednote so izkrivljene, prijatelji in družina zanemarjeni, hobiji se zdijo nepomembni. Edini fokus je delo. Na tej stopnji je potrebnega več časa za izvedbo preproste naloge zaradi kritične stopnje izčrpanosti.
- Zanikanje nastajajočih problemov: nestrpnost, dojemanje sodelavcev kot neumnih, lenih, zahtevnih in nediscipliniranih, težji so socialni stiki, agresija, cinizem. Na težave se gleda kot na vzroke časovnega pritiska in dela ne pa zaradi življenjskih sprememb.
- Umikanje: družabno življenje je majhno ali ga sploh ni, potreba po občutku olajšanja zaradi stresa vodi v alkohol/droge. Neprekinjen občutek neuspeha in nemoči sčasoma vodi v občutek obupa in razočaranja.
- Nenavadne vedenjske spremembe: kronični stres vpliva na duševno in fizično zdravje, ter le še okrepi simptome opisane v prejšnjih fazah. Spremembe v vedenju so očitne, prijatelji in družina so zaskrbljeni.
- Depersonalizacija: niti sebe niti drugih ne vidijo več kot da so pomembni in ne zaznavajo več lastnih potreb. Oseba ne vidi izhoda iz okoliščin in postane brezbrižna do dela, vse večji je občutek apatije.
- Notranja praznina: notranji občutek praznina želi oseba premagati z dejavnostjo kot je prenajedanje, seks, alkohol, droge – vse v pretiranih količinah.
- Depresija: osebo spremlja občutek izgubljenosti, negotovosti, izčrpanosti, prihodnost se zdi mračna in temna. Poskusi v normalno stanje so vedno večji izziv, počitek ne obnavlja stanja. Na tej točki potrebuje oseba zunanjo pomoč, da začne okrevati.
- Sindrom izgorelosti: običajna stopnja izgorelosti poleg tega da vpliva na vašo kariero se lahko odraža v številnih vidikih vašega življenja, vključno z osebnimi odnosi. Lahko izgubite veselje do svojih hobijev, ki ste jih imeli nekoč radi in morda vam ne bo do ničesar. Lahko vključuje popoln duševni in fizični kolaps, čas je za popolno zdravniško oskrbo.
Kako si lahko pomagate sami?
Pomembno je uravnotežiti razmerje med izčrpavanjem in regeneracijo. Regeneracija pomeni počitek pa tudi spremembo aktivnosti v takšne, ki nam vračajo energijo. To so lahko razni hobiji, rekreacija, druženje s prijatelji, obisk koncerta – skratka, kar koli, kar nam pač prija. Več je obremenitev, več razbremenitve potrebujemo. Zmotno je prepričanje, da bo nekdo drug poskrbel za naše dobro počutje in zadovoljstvo. Bolj ko bomo kreirali lastno življenje in sledili svojim ciljem ter prevzemali odgovornost za svoje življenje, več zadovoljstva bomo čutili že na poti k ciljem, ob premaganih ovirah.
Zdravje je najpomembnejša vrednota v družbi in zdravi prebivalci so njen največji kapital.
Pripravila: Iva Ana Virant
Datum objave: 29.9.2023
JR za zagotavljanje celovitih storitev za potencialne podjetnike in podjetja preko podpornih institucij za leto 2023 – prvi sklop: JR Podjetniško podporno okolje v Savinjski regiji 2023 je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.